Zgodovina grozljivk se začne v zgodnjih dneh kinematografije, ko so filmski ustvarjalci začeli raziskovati možnosti medija. Eden prvih primerov grozljivke je "Le Manoir du Diable" (1896) Georgesa Mélièsa, ki velja za prvo grozljivko v zgodovini. Že v tem kratkem filmu je bilo veliko elementov, ki bodo kasneje postali značilni za žanr, kot so duhovi, okostnjaki in demonske prikazni.
V dvajsetih letih 1920. stoletja so nastale nekatere najbolj znane klasike nemega filma, ki so postavile temelje sodobnim filmom grozljivk. Filmi, kot je "Kabinet dr. Caligari (1920) Roberta Wiena in Nosferatu (1922) FW Murnaua sta v žanr prinesla temno, ekspresionistično estetiko nemške kinematografije. Za te filme so bile značilne srhljive atmosfere, izkrivljene perspektive in groteskni liki, ki so subtilno vplivali na psiho občinstva.
Trideseta leta 1930. stoletja veljajo za zlato dobo grozljivk, za katero so značilne klasične univerzalne pošasti. Universal Pictures je produciral vrsto filmov, ki so ustvarili nekaj najbolj ikoničnih likov tega žanra, vključno z "Drakulo" (1931) z Belo Lugosijem, "Frankensteinom" (1931) z Borisom Karloffom in "Nevidnim človekom" (1933). Ti filmi so postavili temelje za mnoge narativne strukture, ki se še danes uporabljajo v grozljivkah. The Universal Monsters so postali stalnica pop kulture in vplivali na generacije filmskih ustvarjalcev in gledalcev. Filmi tega obdobja so bili znani po atmosferskih prizoriščih, dramatičnih svetlobnih učinkih ter uporabi ličil in posebnih učinkov, da so grozljiva bitja oživela.
Po drugi svetovni vojni se je žanr grozljivk spremenil, da bi odražal strahove in negotovosti povojnega obdobja. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so bile teme, kot so jedrske grožnje, mutacije in invazije nezemljanov, pogosto v središču pozornosti. Filmi, kot sta "Stvar z drugega sveta" (1950) in "Godzilla" (1951), so obravnavali strah pred uničenjem skozi znanost in tehnologijo. V tem obdobju je prišlo tudi do vzpona B-filmov grozljivk, kjer so poceni produkcije s pogosto pretiranimi učinki in bizarnimi zapleti pritegnile veliko občinstvo. Kljub ali morda prav zaradi nizke produkcijske vrednosti so mnogi od teh filmov dosegli kultni status.
Šestdeseta leta prejšnjega stoletja so prinesla novo dobo psiholoških grozljivk, ki so raziskovale globlje, bolj introspektivne teme. "Psiho" (1960) Alfreda Hitchcocka je spremenil žanr in prinesel grozljivke v vsakdanji svet. To je bila prelomnica, ki je premaknila fokus z nadnaravnih pošasti na temne globine človeške psihe.
Ta trend se je nadaljeval v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, s filmi, kot so Rosemaryin dojenček (1970), Izganjalec hudiča (1968) in Čeljusti (1973), ki so grozljivke katapultirali v mainstream. Istočasno sta filma, kot sta "Halloween" (1975) in "Texas Chainsaw Massacre" (1978), zaznamovala začetek žanra slasherja, ki je uvedel novo smer v grozljivkah z njihovimi ikoničnimi morilci in intenzivnimi napetimi prizori.
Osemdeseta leta so bila čas pretiravanja v žanru grozljivk. Številni najbolj priljubljeni filmi tega obdobja, kot sta »Nočna mora na Ulici brestov« (1980) in »Vstaja pekla« (1984), so se pri pripovedovanju svojih zgodb močno zanašali na vizualne učinke in krvavitev.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je uspeh "Vriska" (1990) vrnil žanr nazaj h koreninam. Film se je poigral s pričakovanji občinstva in dal žanru svež veter, kar je pripeljalo do vala novih grozljivk, ki so se zavedale mehanike in klišejev žanra.
V 21. stoletju se žanr grozljivk še naprej spreminja in uvaja inovacije. Filmski ustvarjalci, kot sta Jordan Peele z "Get Out" (2017) in Ari Aster z "Hereditary" (2018), so z grozo raziskali družbena vprašanja, kot sta rasizem in družinske travme. Hkrati sta filma, kot sta Čarovnica (2015) in Sledi (2014), pokazala, da je žanr še vedno sposoben pripovedovati izvirne in nekonvencionalne zgodbe.
...in zdaj sem čisto pozabil na "Projekt čarovnice iz Blair", ampak edino česar se spomnim je smrkelj, ki teče iz nosu, medtem ko kamera snema obraz v bližnjem planu...