S sporazumom Sykes-Picot, sklenjenim maja 1916, so si Britanci in Francozi Bližnji vzhod razdelili glede na lastne geopolitične interese in tako zasejali seme številnih vojn. Dokumentarni film preučuje vprašanje, ali obstaja povezava med sporazumom in nastankom teroristične organizacije IS.
Maja 1916, ko je bila bitka pri Verdunu v polnem teku, sta Francija in Velika Britanija sklenili tajni sporazum o razdelitvi Bližnjega vzhoda. Območja današnje Sirije, Iraka, Jordanije, Libanona in Izraela so bila še pod otomansko oblastjo. Toda za čas po predvidljivi zmagi zahodnih zaveznikov so se že dogovorili o razdelitvi ozemlja.
Na britanski strani se je pogajal konservativni poslanec sir Mark Sykes. Za francosko pogajalsko mizo je sedel diplomat François Georges-Picot. Potegnili so črto od Acre v Sredozemskem morju do Kirkuka v današnjem Iraku. Britanci naj bi vladali južno od njega, Francozi pa severno od njega. Sprva je bil dogovor tajen. Ko je bila leta 1918 objavljena njegova vsebina, je v arabskem svetu, ki je do takrat upal na neodvisnost, prišlo do političnega pretresa. Čeprav so se vplivne sfere v naslednjih letih nekoliko spremenile, so še vedno osupljivo podobne trenutnim mejam med Sirijo, Jordanijo in Irakom.
Od takrat na Bližnjem vzhodu ni več miru. Seveda so druga svetovna vojna, hladna vojna, sovraštvo med arabskimi narodi in pomen naftnih zalog spremenili tudi Bližnji vzhod v sod smodnika. Toda v arabski politiki se danes, sto let po sporazumu, Sykes-Picot še vedno omenja, tudi s strani teroristov tako imenovane Islamske države (IS). Alexander Stenzel sledi krvavi poti Bližnjega vzhoda, od tajnega sporazuma Sykes-Picot do islamskega terorizma našega časa.