John in Mark Gallagher že več kot 40 let hodita na metal turnejo, večino tega časa z bobnarjem Joejem Hasselvanderjem. Čeprav se je pogostost objav od sredine devetdesetih let močno zmanjšala, «Raven» z »ExtermiNation« ponuja toliko kakovosti, da jo lahko upravičeno imenujemo prava deska. Po uspešnem povratku z "Walk Through Fire" je legenda NWoBHM zdaj za vogalom z novim albumom, ki bo izšel (skoraj) pravočasno za 40. obletnico skupine. «Raven» ponujajo tudi popolno mešanico metalske himne, duha NWoBHM, speed metala in popolnega kaosa na njihovem zadnjem delu. »Raven« zveni kot nobena druga skupina in nobena skupina ne zveni kot »Raven«.
Podobno kot njihovi kanadski kolegi iz »Anvil« so bili Britanci na začetku 80. let prejšnjega stoletja v začetnih blokih metalske dirke za slavo, da bi jih na koncu prehiteli Metallica ali Megadeth, nekje pa se je zataknilo tudi pri Anvilu. Niti komercialni niti zdravstveni zastoji do danes niso mogli ustaviti "Ravena". Bend se je pogumno vlekel naprej in danes dejansko spet kaže kar dobro. Na splošno je »ExtermiNation« postal močan album, ki ga je zabavno igrati. "Raven" je bil vedno navdih za nešteto drugih bendov, brez "Raven" danes verjetno ne bi bilo niti thrasha niti speed metala. In nekako so bratje Gallagher in njihov "čudni" bobnar Joe Hasselvander neuničljivi. Angleži, ki so priseljeni v ZDA, so izdali klasike za večnost z Rock Until You Drop in Wiped Out, zadnji studijski album Walk Through Fire pa je bil res dober.
Trenutni album "ExtermiNation" je bil hitro financiran s kampanjo množičnega financiranja na Kickstarterju, kjer ste lahko zbrali neverjetnih 27 $, kar je privedlo do albuma s priredbami samo na Kickstarterju z naslovom "Party Killers". Poln snemalni proračun se odraža predvsem v res čistem, a nikakor ne pretiranem zvoku, za katerega je zaslužen tonski inženir Kevin 000, s katerim je skupina sodelovala že pri prejšnjem »Walk Through Fire«. Pozitivno energijo njihovih legendarnih nastopov v živo lahko najdete tudi na «ExtermiNation». Mark Gallagher ponuja svojo najagresivnejšo vokalno izvedbo doslej in značilni kriki so uporabljeni manj kot v preteklosti. Kot običajno, med udarno preprostostjo in hitro dinamiko kraljuje brezhibni Heavy Metal. Lahko prebolite dejstvo, da John Gallagher ne dosega več stoodstotno visokih tonov, dokler hitri hitri hiti, kot sta "Destroy All Monsters" ali "Feeding The Monster" - kaj pa zdaj, uničiti ali nahraniti? - udarjanje v biko v klasičnem zgodnjem metal slogu.
Že na začetku pokajo s takšnim entuziazmom in energijo, da poslušalcu ne preostane drugega, kot da nasmejan skače po stanovanju, zamahuje bodisi z zračno kitaro bodisi z lasmi na glavi in se pridruži vsaki od številnih uspešnic. refreni. Najpreprostejši riffi so tukaj odigrani s tako vnemo in požrti na ducate, da ti niti na kraj pameti ne pride, da bi se pritoževal, da so novosti tu zapisane precej malo. Kar zveni trdo ali zaprašeno pri drugih skupinah, zveni sveže in močno pri »Raven«, razen rahlo mlahavega bas bobna. Z »Fight« in »Feeding The Monster« ima »Raven« dva prava kandidata za naslov »Heavy Metal Song of the Year«. Žogica za uničenje »Battle March Tank Treads« s svojo agresivnostjo do kosti zahteva od voljnega oboževalca vso vzdržljivost pri kimanju glave, ki jo premore pesa. Pri "Fire Burns Within" umaknete nogo s pedala za plin in jo nato ponovno pritisnete navzdol pri "Scream". Preveč, saj preostali del albuma ni več težkih hitov. »One More Day« bi se bolje odrezal v repertoarju »The Answer« in »Thunder Down Under« je bolj poklon AC/DC kot Iron Maiden ali Def Leppard. "Golden Dawn" je popoln uvod v "Silver Bullet", saj oba nista več kot dodatek. Album se konča z balado "River Of No Return" in bonus skladbo "Malice In Geordieland" kaže nekaj humorja v kombinaciji z veliko pare v kotlu.
Pri skladbah je »Raven« seveda ostal zvest sam sebi, predvsem kitarsko delo Marka Gallagherja zna dati poudarke in res slabe pesmi v sedanji dobri uri pravzaprav ne bodo izgubljene. Kljub temu se je po mojem mnenju «ExtermiNation» izkazal za nekoliko predolgo (vetrovno), saj se tu in tam prikrade določena utrujenost. To nekako razblinijo hitrejše skladbe, kot sta »Fight« ali »Feeding The Monster«, toda ena ali dve skladbi manj bi prav gotovo prišle na ploščo. Ste res morali napolniti dvojni LP samo zato, ker lahko? Kakor koli že, melodije so vedno nevsiljive, predvsem pa opojne. Medtem ko »ExtermiNation« pušča podivjano norost in norost zgodnjih albumov precej za seboj, to niti najmanj ne zmanjša kakovosti skupine. Slogovno in kvalitativno lahko ploščo uvrstimo nekje med album "Nothing Exceeds Like Excess" iz leta 88 in album "Everything Louder" iz leta 97 in če imate radi čiste, naravne melodije z NWoBHM odtenkom, z nakupom ne boste zgrešili. "Iztrebljenje". Absolutna obveznost za oboževalce Raven in vreden vstop v kozmos te všečne, kaotične skupine. Najpomembneje pa je, da je "ExtermiNation" popoln razlog za novo turnejo skupine, v živo pa so fantje znani kot prava sila.
Lahko narediš album kupite v naši trgovini.
Tracklist:
- Uniči vse pošasti
- Jutri
- Ni tisto, kar imaš
- Boj
- Battle March / tankovske tekalne plasti (kri teče rdeča)
- Hranjenje pošasti
- Ogenj gori znotraj
- Kričati
- Še en dan
- Grmenje spodaj
- Brez predaje
- Golden Dawn
- Srebrni metek
- Reka brez vrnitve
- Malice in Geordieland (Bonus skladba)
[rwp-review id=»0″]