Toda kaj je pravzaprav "Modra luna" ali "Modra luna"? Današnjo drugo polno luno v mesecu običajno imenujemo "modra luna". Vendar je ta raba izraza, ki je danes pogosta, zgodovinsko napačna: prvotno je bila luna imenovana "modra luna", če so bile v sezoni štiri polne lune namesto običajnih treh. "Modra luna" je bila takrat tretja polna luna v tej sezoni. V avgustu obstaja tudi taka zgodovinsko pravilna "modra luna": od začetka poletja sta bili polni luni že 23. junija in 22. julija. Ob polni luni 20./21. avgusta in 19. septembra ima poletje štiri polne lune.
The Maine Farmers Almanac je modro luno prvotno definiral takole: Modra luna je bila tretja polna luna v sezoni, ko so bile v tej sezoni izjemoma štiri polne lune. Takšne "modre lune" bi se lahko pojavile le novembra, maja, februarja ali avgusta. V Kmečkem almanahu je imela vsaka polna luna v letu poseben pomen. Jeseni je bila na primer »žetvena luna«, pred veliko nočjo pa »jajčna luna« ali »velikonočna luna«. Koledar je bil povezan tudi s tropskim letom in je potekal od enega zimskega solsticija do drugega. Tudi letni časi so bili definirani nekoliko drugače, kot je danes običajno. Običajno so v vsakem od teh letnih časov tri polne lune. V redkih primerih pa je bil še četrti. In prav v takih primerih so tretjo luno v sezoni poimenovali "modra luna". Tretja polna luna je bila izbrana, ker je bila kronološka razporeditev "običajnih" polnih lun z določenim pomenom bolje ohranjena in je bila na primer zadnja polna luna v sezoni časovno še razmeroma blizu solsticijem ali enakonočjem koledarja .
V članku v marčevski številki revije Nebo in teleskop iz leta 1946 o »modrih lunah« vsebuje ključni stavek: »Sedemkrat v 19 letih je bilo – in je – 13 polnih lun na leto. To pomeni enajst mesecev z eno polno luno in en mesec z dvema. Tega drugega v mesecu, tako si jaz razlagam, so rekli Modra luna.« Ta napačna avtorjeva interpretacija se je hitro prijela. Stara definicija je padla v pozabo in danes drugo polno luno v mesecu povsod označujejo kot »modro luno«.
Mimogrede, ni mogoče izključiti, da je polna luna na neki točki res videti modrikasta. Obstajajo ustrezna poročila na primer iz leta 1883. Razlog za to so bile ogromne količine pepela, ki jih je v ozračje vrgel izbruh vulkana Krakatoa. Ti delci so predvsem razpršili rdečkasto komponento mesečine, zaradi česar je bila luna videti modrikasta. Nocoj pa takšnega pojava ni za pričakovati. Mimogrede, pogrebna slovesnost za Neila Armstronga (prvega človeka, ki je stopil na Luno) je potekala na dan, ko je bila luna modra. Dvojni pomen »biti moder« (biti žalosten) ima tu tudi simbolno vlogo. Volkovi nocoj tulimo na luno... in jemo vampirje!