Ta dokumentarec, ki si ga morate ogledati, "Climate the Movie: The Naked Truth," razkriva hinavščino podnebnih alarmantov glede globalnega segrevanja in politik ničelnega neta ter prikazuje, kako je ta bilijon dolarjev vredna industrija, ki jo vodita pohlep in strah, manipulirala z znanstveniki in javnosti.
Ta 80-minutni dokumentarec, ki ga je režiral Martin Durkin in produciral Tom Nelson, prikazuje svetovno znane znanstvenike in raziskovalce, ki se že vrsto let ukvarjajo s podnebnimi vprašanji, vključno z: profesorjem Stevenom Kooninom (avtor knjige "Unsettled", nekdanji rektor in podpredsednik predsednik Caltecha), profesor Dick Lindzen (nekdanji profesor meteorologije na Harvardu in MIT), profesor Will Happer (profesor fizike na Princetonu), dr. John Clauser (dobitnik Nobelove nagrade za fiziko leta 2022), profesor Nir Shaviv (Inštitut za fiziko Racah) in dr. Roy Spencer, profesor Ross McKitrick, profesor Henrik Svensmark in dr. Willie Soon.
Film podnebni alarm razkrije kot izmišljeno strašenje brez znanstvene podlage. Kaže, da glavne študije in uradni podatki ne podpirajo trditve, da se soočamo s porastom ekstremnih vremenskih pojavov – orkanov, suš, vročinskih valov, gozdnih požarov in vsega ostalega. Odločno zavrača trditev, da so trenutne temperature in ravni CO2 v ozračju nenavadno in zaskrbljujoče visoke. Nasprotno, očitno je, kot dokazujejo vse glavne študije, da so trenutne temperature in ravni CO2 izjemno in nenavadno nizke v primerjavi z zadnje pol milijarde let zgodovine Zemlje. Trenutno smo v ledeni dobi. Prav tako kaže, da ni dokazov, da so se ravni CO2 v preteklosti spremenile (spremenile so se večkrat), kar povzroča podnebne spremembe.
Zakaj nam torej nenehno govorijo, da so »katastrofalne podnebne spremembe, ki jih povzroči človek« neizpodbitno dejstvo? Zakaj nam pravijo, da ni dokazov, ki bi temu nasprotovali? Zakaj nam pravijo, da je vsak, ki dvomi o "podnebnem kaosu", "zanikalec znanosti"? Film raziskuje naravo soglasja o podnebnih spremembah. Opisuje izvor podnebnega financiranja in vzpon bilijonov dolarjev vredne podnebne industrije. Opisuje več sto tisoč delovnih mest, ki so odvisna od podnebne krize. Pojasnjuje ogromen pritisk na znanstvenike in druge, naj ne dvomijo o podnebnem alarmu: umik financiranja, zavračanje v znanstvenih revijah, družbeni izobčenost.
Toda podnebni alarm je veliko več kot le problem financiranja in delovnih mest. Film raziskuje podnebno politiko. Podnebni strah je bil že od začetka političen. Krivec je bil industrijski kapitalizem svobodnega trga. Rešitev so bili višji davki in več regulacije. Podnebni alarm je že od samega začetka nagovarjal tiste skupine, ki so se zavzemale za večjo državo, in so ga te sprejele in spodbujale. To je neizrečena politična ločnica za podnebnim alarmom. Podnebni strah nagovarja predvsem vse tiste, ki pripadajo razširjenemu, javno financiranemu establišmentu. To vključuje tudi večinoma javno financirano zahodno inteligenco, za katero je podnebje postalo moralno vprašanje. V teh krogih je kršitev družbenega bontona kritizirati ali dvomiti o podnebnem alarmu.