Oboževalci "Die Ärzte" šokirani: nekdanji basist The Incredible Hagen je mrtev

Umrl je Hagen Liebing, nekdanji basist punk rock skupine "Die Ärzte", ki je po kratki, a hudi bolezni nepričakovano umrl to nedeljo v starosti 55 let, kot je Berlin city magazine tip objavil na svoji Facebook strani: "Novica prišel Na koncu to za nas ni presenetljivo in kljub temu smo neskončno žalostni."

Hagen Liebing je bil rojen v Berlinu leta 1961 in se pridružil Ärzte leta 1986 ter ostal v bendu do njihovega razpada leta 1988. Ko so se zdravniki leta 1993 ponovno združili, The Incredible Hagen ni bilo več tam. Leta 2003 je izdal knjigo »The Incredible Hagen – My years with 'The Doctors'« o svojem času z zdravniki. Študirani medijski znanstvenik je na začetku devetdesetih sprva delal kot glasbeni novinar za »Tagesspiegel«, kasneje pa je prešel na »namigo«. Liebing je začasno vodil tudi odnose z javnostmi športnega kluba Tennis Borussia Berlin.

Hagen se je zdravnikom pridružil leta 1986, ko ga je Bela B. poklicala in vprašala, ali želi postati pop zvezda. Prvi skupni koncert je bil dobrodelni koncert za "pravega Heina" v berlinskem Tempodromu. To je bil prvi veliki nastop Doctorjev, ko se je skupina po eni strani vzpenjala na lestvice, po drugi strani pa je s svojimi namenoma provokativnimi pesmimi večkrat zašla v težave z oblastmi. Uradna škandalna skupina. V nasprotju z Rodrigom Gonzálezom in Hansom »Sahnie« Rungejem je bil zaposlen basist in ne član v pravem pomenu besede, zato je zapis »featuring The incredible Hagen« mogoče najti na vsaki zgoščenki Doctors, pri kateri je sodeloval. Ko se je pridružil, sta mu Farin in Bela dala na izbiro bodisi zaposlitev, kar je pomenilo fiksno plačo, bodisi popolno pridružitev, kar bi pomenilo delitev dobička, a tudi kritje izgube skupine. Ker je Hagen takrat še študiral, se je odločil za delo. V skupino so ga pripeljali, ker sta Farin in Bela po Sahnie našla mirno osebo v Hagnu. Leta 1988 so se zdravniki razšli in vsak je šel svojo pot. O tem je pred nekaj leti pisal na spOnline:

Na neki točki smo se odločili, da odigramo naš zadnji koncert v Westerlandu na Syltu. V Kursaalu. Ker je tam lahko stalo le okoli 1.500 ljudi, smo pravzaprav želeli odigrati dva koncerta, a nam to ni bilo odobreno. Mestna uprava se je bala, da bo prišlo do »pankerske invazije«. Seveda se je to vseeno zgodilo. Ker je bil to zadnji koncert, je na otok prišlo veliko prijateljev in sopotnikov. Rocko Schamoni in Golden Lemons, Rod Gonzales, ki je zdaj moj naslednik na basu z »Ärzen«, Lanrue od Ton Steine ​​​​Scherben. Tam so bili tudi ljudje s turneje, člani ekipe, roadies, stari prijatelji iz berlinske punk scene in številni oboževalci, ki so nas vedno spremljali. Z njimi smo poskrbeli, da so bili ležalniki popoldne nevarni.

Zvečer je bil čas. Tik pred nastopom smo sedeli v zakulisju. Jan je delal pevske vaje. Jaz ne. Zame je bilo brezplodno in tudi Dirk ni naredil ničesar. Potem smo šli na oder kot na vsakem drugem koncertu.

Šli smo gor, bilo je temno in ko so bili vsi pri svojih inštrumentih, se je začelo s pokom - prižgane luči, ugasnjena glasba! Od tam je bil praktično samo en sam rjoveč navijačev. Spodaj so bili običajni obiskovalci koncertov, naši prijatelji so bili zgoraj na galeriji, ki je šla vse naokoli. Videli ste vse z odra. Nenehno sem pazil na vse, ki sem jih poznal. In ko so bili vsi videti tako ganjeni, je postalo jasno, da to vendarle ni običajen koncert. Vsi so se resnično zavedali te edinstvene situacije: to je zdaj res zadnji koncert.

Seveda je bilo še vedno smešno. Koncert "Doctors" je vedno smešen. Ampak bilo je kot sladko in kislo – imel si oboje. Na neki točki smo končali z našim standardnim naborom. Šele takrat sva ugotovila, da se ne želiva ustaviti. Igrali smo bise ... in potem še bise. V nekem trenutku smo ugotovili: Prekleto, zdaj bi moralo biti pravzaprav konec – in potem smo igrali še več bisov. To je trajalo zelo, zelo dolgo. Na koncu smo se poklonili in poslovili od ljudi. Potem smo zapustili oder. Na kaseti se je vrtela glasba, ki jo je Jan posebej posnel. Sploh se ne spomnim, kaj je bilo na začetku koncerta. Toda na koncu je bila prikazana "Non, je ne regrette rien" Edith Piaf.

V času, ko je bil basist in pevec v ozadju skupine Ärzte, je študiral medijske študije. Vendar ga ni bilo več, ko je bila skupina leta 1993 ponovno ustanovljena. Toda tudi po tem, ko je zapustil "Die Ärzte", je imela glasba veliko vlogo v življenju basista. Delal je kot novinar, najprej v glasbenem oddelku Tagesspiegla in kasneje za berlinsko revijo Tip. Leta 2003 je izdal svojo knjigo "The Incredible Hagen - My years with 'The Doctors'". Hagen je živel z glasbeno direktorico radia Eins Anjo Caspary in njunima otrokoma. Zame neverjetni Hagen živi naprej, Hagen sam seveda ne ve, da je mrtev. Hagen preprosto ni več na isti časovni premici kot mi, kot foton, ki lahko prečka celotno vesolje v nič pravem času. Srečno pot Hagen, pazi nase. Rock on!

DÄ Madonnino debelo črevo v živo Sylt 1988

Intervju s Hagenom Liebingom (The Doctors)

Zdravniki - Jem rože (14.05.1988)

The Doctors - After Us The Sinful Flood 1988 (Album)