Medtem ko je vse več znakov, da upravljanje digitalnih pravic (DRM) v letu 2008 ne bo imelo več pomembne vloge, vsaj v glasbi, se v Švici na skrivaj sprejemajo zakoni, o katerih sicer ne senzacionalni mediji niti ne poročajo. Ampak najprej k DRM:
Kroži Govorice, ki ga bo Pepsi v sodelovanju z Amazon MP3 objavil med Superbowlom kot marketinško promocijo. Podarili naj bi milijardo skladb (leta 2004 je bila podobna akcija tudi z iTunesom, takrat še strogo DRM. Kako se časi spreminjajo). Vklopljeno še ena govorica navaja, da Wal-Mart domnevno zahteva, da založbe dostavljajo njihove pesmi v formatu MP3, sicer tvegajo, da bodo umaknjene iz programa.
Zdi se, da prodaja Amazon MP3 in EMI precej dobro napreduje in vse več je govoric o vstopu Sony BMG v prenose brez DRM. Seveda sprva le poskusno, kot na začetku pri Universalu. Tam pa se zdi, da se je poskus uveljavil kot trajno stanje. Prodaja zgoščenk očitno upada bolj od pričakovanj. In s tem še zur razpoložljivega maloprodajnega prostora. Začaran krog.
Švica je bila nekaj časa ena od evropskih držav z nekoliko realno avtorsko zakonodajo. Nenavadno je, da so zdaj brez referenduma nekateri zakoni "prilagojeni", kot npr Gulli mogoče prebrati. Za dobro WIPO je deljenje datotek tukaj v Švici dodatno kriminalizirano, vdiranje v tehnologijo za zaščito pred kopiranjem pa prepovedano. Tudi vodnih žigov ni več mogoče odstraniti. Ustrezni zakoni so že v veljavi tiho poslovil 5. oktobra in s tem so razmere v Švici postale veliko bolj tvegane...
In koga zdaj zanima švicarska avtorska zakonodaja? Zdi se, da nihče, vsaj ne švicarski državljan. Nobenega politika, nobenega predstavnika ljudstva. Brez varstva potrošnikov. Brez blagajne. Ni uporabniške skupine. Brez nagrad Big Brother. Noben časopis ali revija in še posebej ne švicarski internetni medij. V nemščini ne svinja! Navsezadnje se morate strinjati s pogodbami WIPO. Kje so zdaj glasovi, kot pri vstopu v EU?! Bilateralna pogajanja? In druge posebne klobase, ki jih Švica tako pogosto cvrči? Zahvaljujoč glasbenemu lobiju je obhod naprav DRM zdaj kaznivo dejanje, to pa se lahko stopnjuje do velike nagrade 1 (!) leta zapora, če na primer avtorsko delo postavite na omrežje P2P.
Halo-o, je kdo to slišal? št Niti enega švicarskega državljana. Tudi sicer požrešne medijske grimase, iznakažene s slinami, ostajajo mirne.
Nekako se mi zdi vse skupaj malo čudno. Zakaj v Švici nihče ne poroča o tem novem zakonu? Ali je lahko vpliv – ali kot rad reče Blocher, vpliv – lobistov tako velik, da so vsi mediji, organizacije in novinarji »v vreči«? Tukaj v Švici imamo neposredno demokracijo in bi lahko ta novi zakon zavrgel ne glede na zvezno odločitev, če 50.000 ljudi podpiše zahtevo za referendum. Rok za ta referendum je 24. januar 2008. Če do takrat ne bo zahteve za razpis referenduma, bo zakon začel veljati.
Očitno lobi ne dvomi, da lahko današnji predstavniki ljudstva spet dosežejo potrditev zakona. Toda splošna debata med ljudmi o tej zadevi bi sprožila veliko in ljudje bi lahko reagirali. Tako kot v Kanadi je tudi tam trenutno podobna situacija, vendar se zdi, da se v Kanadi nekateri kregajo, ker se jim zdi in bi bila takšna zakonodaja in stanje za njihovo državo nevzdržno. Ali res nihče ne želi priti sem gor in začeti splošne razprave?