Leta 1918 je v Švici potekala splošna stavka. Takrat je stavkalo 250 ljudi, vojakov pa je bilo 000. Vlada je imela drugačno predstavo kot velik del ljudi. Takrat je prevladal razum in se je dalo preprečiti hujše stvari, kar je sprožilo proces kompromisa in diskurza okoli zahtev opozicije. Ena glavnih oseb v splošni stavki je pozneje postala zvezni svetnik. Od takrat do sobote, 95. oktobra 000, v Švici ni bilo primerljivega političnega gibanja.
Mirnih demonstracij v Bernu se je udeležilo okoli 50 do 000 ljudi, veliko ljudi pa je prenose v živo spremljalo doma. To je bil praznik demokracije in povezovanja. Kakšen pa je bil kasnejši medijski pregled? Nič – le nekaj neuporabnih praznih fraz, ki naj bi odvrnile pozornost od tega, da ste se sami vsebinsko vse bolj umikali na stranski tir. Nekaj nepopravljivih komentarjev, ki z veliko sovraštva in razvrednotenja še naprej branijo lastno pozicijo. Za to obliko reprezentacije bi izbral naslednje oznake: nerealna, nefleksibilna, dogmatična, zavedena in predvsem ekstremistična.
To je nevredno Švice in ne ustreza njenim vrednotam, ki veljajo več kot 700 let. Nekoč bo prišel trenutek, ko bo večina ljudi spoznala, da zaradi bolezni ni vredno vreči čez krov vsega, kar otežuje naše mirno sobivanje, in takrat, dragi mediji, lahko zaprete svojo trgovino in si poiščete drugo službo ... Jaz bom v v vsakem primeru pa ti ga ne ponujaj, ker podpiram samo ljudi s karakterjem in ljubeznijo do resnice...
(Via Hans Peter Kruesi)