Zdi se, da je retro rock trenutno aktualen, na sceni se nenehno pojavljajo novi, nadarjeni bendi. Skupini, ki sem ju včeraj lahko izkusil v živo, nista samo talentirani, ampak preprosto odlični: «Spiralne roke" in "Otrok škorpijona«! Kdor je pred dvema desetletjema oboževal "Alice In Chains", "Soundgarden", "Black Sabbath" ali "Led Zeppelin", bo "Spiralne roke"ljubezen! Sekstet iz Kalifornije ima misijo. Cilj je rešiti današnjo glasbeno sceno tako, da v ospredje postavimo pošten trdi melodični rock. «Otrok škorpijona» so mladi novinci, ki so pred pol leta predstavili svoj istoimenski prvenec. Teksašani so divji in siloviti, pred gospodi se predstavljajo kot rock'n'roll pozerji in skozi celoten nastop izvajajo dinamično akcijo na odru, če jim to dopušča nekoliko omejen prostor v Hirschenecku v Baslu. Odličen večer z odličnimi bendi na lokaciji, ki je kljub skromni velikosti zagotavljala bogat in groovy zvok, tako da je bilo prav zabavno biti tam na teh nastopih.
Scorpion Child so na glavni turneji po Evropi s "SpiralArms", ki imajo nekaj metalske verodostojnosti pri Craigu Lociceru in Timu Narducciju. »SpiralArms« je nastal leta 2004 iz pepela skupin, kot so »Systematic«, »Man Made God« in veterani Bay Area »Forbidden«. Vendar pa ima sekstet okoli dveh ustanovnih članov in prijateljev iz otroštva Tima Narduccija in Craiga Locicera s svojim trash metalom približno toliko opraviti kot Kitajska z demokratičnimi volitvami. Ameriški sekstet je utelešenje rockovske skupine, ki prepleta tradicijo s sodobnostjo in na svojem drugem albumu "Freedom" sproži pravi ognjemet pravljičnih rock pesmi. Ta večer fantje ponujajo tudi ognjemet melodičnega in puščavskega rocka z močnimi kitarskimi riffi, oprijemljivimi hooki in vokali, ki gredo skozi kosti. “SpiralArms” grabi občinstvo za jajca! Neizogibno prihajajo spomini na skupine, kot so "Alice In Chains", "Black Sabbath" ali "Led Zeppelin" in številne druge, ki so se že preizkusile v tej zapuščini, a nikomur ni uspelo biti tako pristen in hkrati svež in dolgo časa moderno zveni kot "SpiralArms".
SpiralArms - Dropping Like Flies (uradno)
Če na Wikipediji iščete »SpiralArms«, boste našli podrobno razlago plinastih galaksij z istim imenom, nič pa o skupini iz Kalifornije. A to se bo zagotovo kmalu spremenilo, saj me je ta koncert dobesedno navdušil. Pesmi spominjajo na res odlične rockovske skladbe iz preteklosti, a zasedbi še vedno uspeva zveneti presenetljivo sveže in moderno. Čudovite polnomastne kitare z značilnim glasom Tima Narduccija – mešanica Chrisa Cornella in Axla Rosea – se prilegajo kot ulite. Hirscheneck je ta večer zmanjšan na vžig s pesmimi, kot so "Dropping Like Flies", "Hold Me To The Sky" in "Lovers Leap", balada z vzdihujočo kitaro, je genialna mešanica bolečine in energije, ki sega daleč stran od običajna kvotna balada. Na koncu koncerta so "SpiralArms" izdali priredbo Black Sabbath, "Tomorrow's Dream", ki zveni skoraj bolje od izvirnika. Veličastni kitarski riffi, hooki, ki te zgrabijo za jajca, prepoznaven pevec in groove, ki bodo vsako uglajeno lobanjo zagnali v glavo. Moj bog, kakšen vroč, a nekoliko kratek nastop!
Brez velikega pompa na oder stopijo »Scorpion Child«, priklopijo inštrumente in gredo, kot da jutri ne obstaja. Začeli so zelo naravnost s "Kings Highway" in ji takoj sledili s privlačno melodijo "Polygon Of Eyes". Pevec Aryn Jonathan Black je imel vse pod nadzorom in fantje so zibali kot hudič, izžarevali so vzdušje zgodnjih »Led Zeppelin« ali »Grand Funk« in takoj spravili noge in vratne mišice. Peterica se je na odru odlično zabavala in se kljub omejenemu prostoru zelo potrudila. V središču predstave je bil frontman Aryn Jonathan Black, katerega orgle nas nekoliko spominjajo na Roberta Planta. Nenehno je skakal naokoli, se zvijal in se spretno igral z mikrofonom. Vizualno in slogovno veliko stvari tukaj spominja na »Led Zeppelin«, vključno z razprostranjenimi pasažami psihedeličnih jam z napravami za lebdeče odmeve in povratnimi učinki. Bend se je v Hirschenecku res dobro zabaval, v oči mi je padel tudi nastop, ki je bil pretirano naravnan na pork rock. Naslovi, kot sta »Polygon Of Eyes« ali »The Secret Spot«, niso zgrešili svojega učinka in povzročili, da je občinstvo znova in znova vzklikalo. Kasneje v setu so fantje nekoliko upočasnili in se odpravili na nekaj vesoljskih izletov. Na trenutke so celo spominjali na zelo zgodnje "Scorpionse", preden so spet pohodili stopalko za plin.
Dva kitarista Christopher Jay Coward in Tom Frank s svojima kitarama pečeta peklenski zvok, ki pozna samo eno smer, naprej. Žal pa to občasno ni povsem diferencirano prišlo iz zvočnikov, tako da je petje včasih utihnilo. Ampak nekako se ni nihče zares obremenjeval s šugavimi riffi, ujela vas je ogromna moč. Medtem ko je Frank v tihih pasažah nenehno drsel z nogo preko pedala za efekte in je iz svojega Gibsona SG izstrelil vse vrste čudnih zvokov, je Coward na svojem Les Paulu zaigral en kul, širok riff za drugim. Obe se odlično dopolnjujeta, čeprav sta čisto vizualno povsem različna. S svojimi afro in debelimi zalizci se je Frank zdel malce nor. K podobi je dodala tudi njegova kitarska poza, ki bolj spominja na božanja. Njegova partnerka je bila raje kul rock zvezda in je razpakirala vse predstavljive poze. Za njimi je Shawn Alvear neusmiljeno tolkel po svojem kompletu in izvlekel nenavadno pikantno ureditev.
SCORPION CHILD - Polygon of Eyes (URADNI GLASBENI VIDEO)
Hook je glasbena ideja ali kratek rif, odlomek ali fraza, ki ujame poslušalčevo uho. Nekateri bendi jih imajo, večina ne, a ta dva benda jih nocoj imata in to v izobilju! “SpiralArms”, sekstet iz Kalifornije, in “Scorpion Child”, kvintet iz Teksasa, sta absolutna čistokrvna glasbenika, ki igrata bombastičen rock in oba benda sta igrala s pritiskom, veseljem in živahnostjo. Začetni odpor občinstva je hitro izginil in odrska prezenca skupin je bila preprosto odlična. Pomanjkljivost je bil kratek čas igranja "SpiralArms", vendar je bil vsaj dovolj, da se v slabih 45 minutah prepotite skozi oblačila. »The Child« glasbeno prihajajo od vsepovsod, njihovo pisanje pesmi vas preprosto navduši in njihova odrska prisotnost zatrese hišo. Včasih sem mislil, da sem se "rodil prepozno" in bi rad izkusil dobo rock glasbe v 70-ih na lastni koži, toda ko nocoj pogledam te skupine, ni nujno, da je več tako, ker obstajajo tako lačni bendi, ki sledijo staremu. Poklanjati se zvoku s srcem in dušo je preprosto neverjetno. Lep večer v harmoničnem vzdušju, tako kot fantje SpiralArms pripomnil: 
Playing Way underground v Baslu v Švici v Hirshinecku. Kul prizorišče s stopniščem v pekel!!!
[rwp-review id=»0″]
Več za vas:
"Dravensove zgodbe iz kripte" že več kot 15 let navdušujejo z neokusno mešanico humorja, resnega novinarstva - za aktualne dogodke in neuravnoteženega poročanja v tiskovni politiki - in zombija, okrašenega z veliko umetnosti, zabave in punk rocka. Draven je svoj hobi spremenil v priljubljeno blagovno znamko, ki je ni mogoče uvrstiti.
Moj blog ni bil nikoli zasnovan za širjenje novic, kaj šele, da bi postal političen, toda glede na aktualne zadeve si preprosto ne morem pomagati, da ne bi tukaj zajemal informacij, ki so sicer cenzurirane na vseh drugih kanalih. Zavedam se, da se stran za oblikovanje marsikomu ne zdi "resna" v tem pogledu, vendar tega ne bom spreminjal, da bi ugodil "mainstreamu". Kdor je odprt za informacije, ki niso v skladu z državno zakonodajo, vidi vsebino in ne embalaže. V zadnjih 2 letih sem se dovolj trudil, da bi ljudem posredoval informacije, a sem hitro opazil, da nikoli ni pomembno, kako so "zapakirane", temveč kakšen je odnos druge osebe do njih. Nočem nikomur liti med v usta, da bi na kakršen koli način izpolnil pričakovanja, zato bom obdržal ta dizajn, ker upam, da bom na neki točki lahko prenehal s temi političnimi izjavami, ker ni moj cilj nadaljevati tako za vedno 
Vsakemu prepuščam, kako se bo s tem spopadel. Vabljeni, da kopirate in distribuirate vsebino, moj blog je bil vedno pod Licenca WTFPL.
Težko opišem, kaj pravzaprav počnem tukaj, DravensTales je v preteklih letih postal kulturni blog, glasbeni blog, šok blog, tehnološki blog, grozljiv blog, zabavni blog, blog o najdenih predmetih v spletu, o bizarnem internetu, blogu smeti, umetniškem blogu, grelniku vode, blogu zeitgeist , Odstrani blog in zagrabi torbo. Vse, kar je prav ... - pa vendar ne. Glavni poudarek bloga je sodobna umetnost v najširšem pomenu besede.
Za zagotovitev delovanja strani vabljeni na Donirajte s kreditno kartico, Paypal, Google Pay, Apple Pay ali direktno bremenitvijo/bančnim računom. Najlepša hvala vsem bralcem in podpornikom tega bloga!
