Ko uživamo kruh z kvasom, se kvasovke, ki pridejo v našo kri, začnejo razmnoževati in porabljati naše vitamine, elemente v sledeh in beljakovine. Hkrati izloča produkte svojega življenja – toksine, torej kvasovke parazitirajo v našem telesu. Sodobni kruh štejem za enega najstrašnejših izumov človeštva.
Sodobni kvas gre med peko v glutenske kapsule. V črevesju se sprosti iz teh kapsul in poškoduje sluznico z motnjami normalne črevesne mikroflore. Poleg tega ne samo parazitira v črevesju, ampak živi tudi v krvni plazmi in se nemoteno razmnožuje (predvsem z brstenjem). To lahko privede do različnih vrst zastrupitev, glivičnih obolenj in oslabljene imunosti, kar lahko povzroči številne kronične bolezni in tumorske procese.
Če prenehamo uživati sodoben kruh z kvasom, že po 5 letih v krvni plazmi ne bomo več našli celic kvasovk.
Do štiridesetih let 1940. stoletja so uporabljali povsem drugačno vrsto kvasa. Imenovali so jih tudi "hmelj". Te kvasovke se sicer ne borijo s človeško simbiotično mikrofloro (torej ne ubijajo koristnih bakterij v črevesju), ampak testo vzhaja v približno enem dnevu, kar pa pekom ni všeč. Da bi intenzivirali proizvodni proces, so začeli uporabljati povsem drugo vrsto kvasovk, ki se uradno (in to je odprta informacija) šteje za "pogojno patogeni mikroorganizem", torej takšen, ki pod določenimi pogoji povzroča bolezni, tj. kar je danes znano kot "termofilni kvas". S takim kvasom testo vzhaja približno eno uro.
Termofilne kvasovke, ki se danes uporabljajo pri peki kruha, so ANTAGONISTI ČLOVEŠKIH SIMBIOTSKIH MIKROFLORSOV.
To pomeni, da izločki teh kvasovk ubijajo mikrobe v debelem črevesu, ki sicer potrebujejo za proizvodnjo vitaminov, esencialnih aminokislin, koristnih biološko aktivnih snovi in mnogih drugih snovi, potrebnih za polno delovanje človeškega telesa, torej za ZDRAVJE.
«Poleg tega je ta »kruh« ogljikov hidrat z visokim glikemičnim indeksom (75) in hitro in močno poveča raven inzulina, ker zviša raven sladkorja v krvi, kar sčasoma povzroči odpornost proti inzulinu, tip 2 - sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, rak (rakaste celice se prehranjujejo le s sladkorjem) in degenerativne bolezni možganov. Zaradi njih se zredimo in zbolimo, hkrati pa tovrstni ogljikovi hidrati močno zasvojijo in ustvarjajo željo po nenehnem in povečanem uživanju.«
– PS Stanislavsky