Rockerji so bili včasih v "Paradise City", zdaj pa so v "Bone City". Z »Welcome to Bone City« predstavlja nemški odgovor na Volbeat svoj 2. long player in naslednik »Devil's Dance« ni v ničemer slabši od svojega predhodnika. Udarni rock'n'roll v popolnosti. »Spitfire« iz Münchna skušajo s tem albumom preseči svoj uspešni prvenec iz leta 2013. Metal srečata rock'n'roll tako kot hard rock sreča rockabilly ali je bilo to nekaj s punk rockom ali južnjaškim rockom? Ni kaj, ker je ta plošča samo zabavna. Močni fantje in vroče punce, velika kolesa (ali sani) in veliko zgodb o tipičnih temah. Malo GTA za poslušanje je tisto, kar nam tukaj predstavlja "Spitfire".
Rock'n'roll s polnim plinom znamke treh mož je dovolj, da združi prijeten hrup z dobrimi melodijami. Okužiš se in te odnese ali disk teče mimo tebe. Bežanje mimo s tem diskom ni mogoče. "Welcome To Bone City" me spominja na mojo prvo izkušnjo z Volbeatovim "Music The Rebel/Metal The Devil". Kot je razvidno iz psevdonima frontmana (Dick Dropkick) in njegovih kolegov Johnnyja Jailbreaka (bas) in Nikka Nitra (bobni), trio ne izpušča nobenih klišejev in s tem morda tudi nobene zmote. Vzemite malo "The Bones", dodajte ulični punk, kot je "Dropkick Murphys" (brez Ircev) in veliko zanič stvari in dobili ste mešanico. »Hardcore Superstar« je najbližje glasbeno izhodišče, ki avtorju pride na misel.
SpitFire - Fall From Grace (uradni video HD)
Ta album govori o zjebanem mestu "Bone City", ki ima vse tipične rock klišeje. Zanič fantje, zvodniki, kurbe, poraženci in zmagovalci. Seveda pa ne pozabite na droge in alkohol. Plošča živi od tipičnih klišejev, plesnega rock'n'rolla, ki v bistvu kar vabi na pogo. Trije Bavarci ostajajo zvesti svojemu slogu in nočejo biti nič drugačni, kar jih dela več kot pristne. Tu so tudi briljantne kitarske solaže, ki jih spremlja edinstven vokal Dicka Dropkicka. Po kratkem uvodu se "Here We Go" razžene. Nekje v daljnem okolju Motörhead me pesem res ne navduši. "Too Young To Die" navduši z ubijalskim refrenom. Prav v tem se zdi moč tria, trdi verzi se zlijejo v melodične refrene. Takšne stvari imam rada in mi ni pomembno, ali je nekaj inovativno prenovljeno ali pa je uporabljen preprost, znan vzorec pletenja.
"Kraljica noči" je nekoliko bolj zadržana, a tudi dobro zadene. Ta skladba ima tudi precej dober refren, vendar je opazno, da je ta pesem nekoliko drugačna od svoje predhodnice. Ta si želi biti večkrat slišana, ker ne gre tako hitro v uho kot njeni predhodniki, a najkasneje po 3:35 še zadnji ve, da je "Kraljica noči". “Bone City Radio” pa bi lahko bil tudi na prvencu: “Oooohooooo” pasaže, pogonski bobni, hiter tempo. Nasploh je sredinski del albuma močno naseljen s »Fall From Grace«, »Hell & High Water« in »Bridges Burned«, ki ima izjemno odlično melodijo v refrenu in masten kitarski solo. Na žalost se kar naprej pojavljajo pesmi, ki se ne začnejo dobro ("Motorman"), preden se stvari znova zavzamejo z rahlim vesternarskim vzdušjem ("Battlefield"). Osnovno razpoloženje »Battlefield« nekoliko spominja na zadnjo Volbeatovo ploščo, vendar bi bil na tej osamljen vrhunec. Tako bi z jajci zvenel »Outlaw Gentlemen & Shady Ladies«.
SpitFire - Bone City Radio (uradni zvok)
Proti koncu se plošča nekoliko upočasni, zadnje številke ne morejo vedno vzdržati visoke ravni prvih 10 pesmi. Sprva se sliši slabo, a ni tako hudo. Tudi te pesmi imajo svoj čar in so del celote. Omejena izdaja je še vedno opremljena s kul bonus skladbo »Dangerzone« (Se spomnite Top Gun?), zato je nasvet jasen: ljudje, nabavite omejeno različico albuma, da ne boste zamudili te težko rockerske pesmi. "Welcome To Bone City" vas ne raznese od začetka do konca, vendar ima številne rockerje s polnim plinom, ki navdušijo. Torej, če želite preživeti tri četrt ure v brlogu greha, morate poslušati. Na splošno je novi disk videti bolj koherenten kot njegov predhodnik. Če se je prvenec zdel kot zbirka uspešnic z različnih sej pisanja pesmi, "Welcome To Bone City" prihaja iz enega vira. Osnovno razpoloženje je lahko nekoliko temnejše, vendar so na ustreznih mestih uporabljeni tudi tišji, bolj premišljeni toni. Deli »WhoooHoooo« so zmanjšani na minimum, kar gre včasih na račun uspešnic, vendar ta plošča ponuja dovolj dobrih pesmi, kot sta »Bridges Burned« ali »Bone City Radio«, da se začne naslednja zabava. Trije fantje imajo še vedno svoje zaščitne znake, vendar so zvoku subtilno dodali nekaj odtenkov. Bayern ponavadi daje vse od sebe in njihove igre so prepoznavne.
Lahko narediš album kupite v naši trgovini.
Tracklist:
- Dobrodošli v Bone City (uvod)
- Tukaj gremo
- Premlada, da bi umrla
- Kraljica noči
- Radio Bone City
- Padec iz milosti
- Motorman
- Battlefield
- Pekel in visoka voda
- Zažgani mostovi
- Zadnja tolpa v mestu
- Odpelji me domov
- Prah in kosti
- deserado
- Dangerzone (CD z zgoščenko)
[rwp-review id=»0″]
Več za vas:
"Dravensove zgodbe iz kripte" že več kot 15 let navdušujejo z neokusno mešanico humorja, resnega novinarstva - za aktualne dogodke in neuravnoteženega poročanja v tiskovni politiki - in zombija, okrašenega z veliko umetnosti, zabave in punk rocka. Draven je svoj hobi spremenil v priljubljeno blagovno znamko, ki je ni mogoče uvrstiti.
Moj blog ni bil nikoli zasnovan za širjenje novic, kaj šele, da bi postal političen, toda glede na aktualne zadeve si preprosto ne morem pomagati, da ne bi tukaj zajemal informacij, ki so sicer cenzurirane na vseh drugih kanalih. Zavedam se, da se stran za oblikovanje marsikomu ne zdi "resna" v tem pogledu, vendar tega ne bom spreminjal, da bi ugodil "mainstreamu". Kdor je odprt za informacije, ki niso v skladu z državno zakonodajo, vidi vsebino in ne embalaže. V zadnjih 2 letih sem se dovolj trudil, da bi ljudem posredoval informacije, a sem hitro opazil, da nikoli ni pomembno, kako so "zapakirane", temveč kakšen je odnos druge osebe do njih. Nočem nikomur liti med v usta, da bi na kakršen koli način izpolnil pričakovanja, zato bom obdržal ta dizajn, ker upam, da bom na neki točki lahko prenehal s temi političnimi izjavami, ker ni moj cilj nadaljevati tako za vedno 
Vsakemu prepuščam, kako se bo s tem spopadel. Vabljeni, da kopirate in distribuirate vsebino, moj blog je bil vedno pod Licenca WTFPL.
Težko opišem, kaj pravzaprav počnem tukaj, DravensTales je v preteklih letih postal kulturni blog, glasbeni blog, šok blog, tehnološki blog, grozljiv blog, zabavni blog, blog o najdenih predmetih v spletu, o bizarnem internetu, blogu smeti, umetniškem blogu, grelniku vode, blogu zeitgeist , Odstrani blog in zagrabi torbo. Vse, kar je prav ... - pa vendar ne. Glavni poudarek bloga je sodobna umetnost v najširšem pomenu besede.
Za zagotovitev delovanja strani vabljeni na Donirajte s kreditno kartico, Paypal, Google Pay, Apple Pay ali direktno bremenitvijo/bančnim računom. Najlepša hvala vsem bralcem in podpornikom tega bloga!
