Debitantski album "Love in Black" avtorja "Otrok Cezarja» svoje nizko uglašene kitare in temne melodije popelje nazaj v čase, ko je bil gotski rock na vrhuncu. Težko je verjeti, da ta skupina večinoma prihaja iz Nemčije. Slog je goth rock/metal z elementi temnega metala. Ni mogoče zanikati vplivov skupin, kot so »Sister of Mercy«, »Tiamat«, »Paradise Lost«, pa tudi nemških ikon goth metala, kot sta »Darkseed« ali »Scream Silence«. Na "Love in Black" Daniel Mitchell prevzame vovale in je bolj v alternativi kot v res temačnem sektorju, vendar ustreza. Vsakdo, ki je poslušal gothic metal/rock v poznih 90-ih in zgodnjih 00-ih, bo užival v tej plošči.
Caesarjevi otroci se imenujejo André Marcussen (ritem kitara), Christopher F. Kassad (bas in glavna kitara) in Dino Cadavian (bobni), medtem ko je Daniel Mitchell iz ameriške metal skupine "Autumn Eyes" odgovoren za petje, kar ni slabo. enega Griffa, ki je tukaj uspešen, ker se vokalno dobro prilega glasbi - in še vedno se je treba kar nekaj navaditi. Gotski rock benda naleti na izjemno mračno strast in podobno kot pri njihovih vzornikih je tudi pisanje pesmi temačno in mračno. Na eni strani so besedila, ki se ukvarjajo s temnimi temami – velika fascinacija nad vsem morbidnim, smrtjo ali praznino ni mogoče zanikati. Na drugi strani pa imamo implementacijo teh besedil in razpoloženj v glasbo. Na koncu to pomeni veliko srhljivo lepih melodij, deloma zelo počasnih in napetih, nato pa spet z zelo poudarjenimi basi in rifi. Žalostno zavijajoča glavna kitara daje poudarke. Tudi tipkovnica in programiranje nista zanemarjeni in po potrebi ustvarjata srhljivo razpoloženje. Skladni spremljevalni vokali in zborovski vložki pogosto lepo zaokrožijo pesmi.
Zvočni učinki, ki se slišijo ob poslušanju začetnika Defectorja, so lahko tudi trobente apokalipse. Pravzaprav so prvi takti le prijetna, temačna igra s tipkovnico, ki bi vas morala pripraviti na steno, polno močnega gotskega rocka. V harmoniji z zvoki orgel in temnimi, sferičnimi klaviaturami zasedba igra vznemirljiv in brezkompromisen gothic metal. Celo ob glasu frontmana Daniela Mitchella se zdrzneš in s temačnimi, jeznimi kitarami, viharnimi bobni, mističnimi klaviaturami in močnim basom je gotska predstava popolna. »Defector« je zgradil »Caezarjevega otroka« z veliko pozornostjo do detajlov in hkrati preprosto strukturo. Kdor sedaj misli, da so gothic rockerji eni tistih neskončno kopiranih klišejskih gotov, se moti. V črnem prizoru, v katerem se ista kaša vedno znova skuha in tisočkrat pogreje, na oblačen jesenski dan končno zapiha svež vetrič in pokaže, da obstaja še ena pot!
Uvod v "Rdeče sonce" je melanholičen in harmoničen. Sprva akustična, pesem se hitro spremeni z bobni srednjega tempa in stopnjuje. Enostavne, sferične tipkovnice dajejo tisto nekaj, zaradi česar je vse skupaj še bolj čarobno in depresivno. Axe Man Christopher tukaj igra tudi briljanten kitarski solo. Refren je pravljično realiziran in se vam vtisne v spomin. V vsakem primeru je skladba srednjega tempa močna, genialna gothic metal nevihta, ki svojo energijo razgrne v glasnem grmenju in se vsekakor obrestuje. Vrata iznajdljivega gotskega metala odpirajo "Caezarjev otrok" z naslovom "Gates". Kot prej je to pesem srednjega tempa z mračnimi klaviaturami, kitarami in basi, ki ne bi mogli biti bolj prodorni. To dokazuje, da je manj lahko več, saj e-klavir vsekakor daje refrenu piko na i. Proti koncu pa spet obvezni kitarski solo v tej veličastni gothic metal himni, tokrat ob klavirski spremljavi. Nekaj je gotovo, »Child Of Caesar« znajo napisati melodične, himnične refrene, ki imajo pogosto privlačne melodije.
"Nero" je zelo melodičen v svoji glavni kitari. Ritem kitare in bas teče, vendar je ohranjen relativno preprost. Vsekakor vredno poslušanja, vendar bo verjetno pesem, ker jo rado preskočite. Tudi kitarske solaže s klavirskimi zvoki prav nič ne pomagajo. Od igranja na klaviature se vam v prvih nekaj sekundah »Long Live The Night« naježijo lasje. Sliši se kot čista grozljivka in melodija je preprosto srhljivo lepa. Ta melodija je tudi vodilni element v zboru. Bas in kitara(e) sta ponovno močno usmerjena v smeri pokanja. »Lost Sacrifice« poslušalca najprej pomisli na vojni film, koračnice, zvoke starega radia ... veste, kaj mislim, preden je zvok tam v polnem stereo in s polno močjo. Zvoki bobnov ostanejo na začetku enaki, dokler se spet ne nadaljuje s koncentriranim, energičnim gothic rockom. Lirično gre za hinavščino krščanstva oziroma cerkve same. Močna pesem, ki svojo moč ponovno dokazuje v refrenu. Glasba »Child Of Caesar« zagotovo ni zasnovana za hitrost, tudi če tu in tam uporabimo kontrabas: pesmi so skoraj v celoti v srednjem tempu. Toda hitrost je nekaj, česar tudi »Cezarjev otrok« ne potrebuje. Skupina igra domiseln goth, njihov pevec pa poslušalca očara s svojim glasom.
Na "You" so melodične glavne kitare, ki ne bi mogle biti bolj melanholične. Celotna skupina ponovno zmiksa najboljše, da ustvari pesem, ki jo je mogoče zatresti. Zvoki godal se vračajo na "At Heart", nežno sledijo igranju klavirja. Tu se simfonična, magična ljubkost sreča z brutalno težo in seveda spet tako, kot mora biti: čudovito temno! Tudi tukaj je vse pravilno. Rokajoči 3-akordni kitarski rifi bi lahko bili tu nekoliko bolj raznoliki. Vendar se to izniči takoj, ko se ritem spremeni in spet lahko zazveni najboljši kitarski solo. Kot vedno proti koncu pesmi, vendar po tem kratkem hitrem izletu zavije nazaj na bolj zmerne, temnejše poti, preden zbledi. Naslovna skladba »Love In Black« je naslednja in tu iz zvočnikov in v ušesa poslušalca privre vsa moč »Child Of Caesar«. Pri tej pesmi je poudarek bolj na himničnem petju in glasbeniki svoje inštrumente igrajo enoumno v njihovi čistosti, tako da »Love In Black« doseže polno vrednost. "Worlds Without Skies" je zadnja skladba na albumu in navduši s čudovitimi klavirskimi melodijami, ki tvorijo močan element na začetku in v sredini. Lahke klaviature skupaj s kitarami in močnimi basi ter pevcem rezultirajo v popolni umetnini.
Seveda Child Of Caesar ne izumljajo kolesa na novo, ampak so le naredili res dobro delo na svojem debitantskem albumu in rock na trenutke zelo prizemljen in umazan. Večina pesmi je res privlačnih in tudi po večkratnem poslušanju ne postanejo dolgočasne. Najdejo se tudi dve, tri manj dobre pesmi, ampak ponavadi je tako. Vsekakor me preseneča »Love in Black«, ki postavlja velik klicaj v časih, ko izide sorazmerno malo dobrih albumov na gothic metal področju. Vsekakor so včasih riffi in aranžmaji razmeroma preprosti in melodični del "Child Of Caesar" je pogosto v petju, pa tudi v klaviaturah in tu in tam v glavni kitari, pa vendar skupina ponuja vse okoli temno-počasno. -strašljiv- lep goth metal iz Nemčije. Temu bi vsekakor morali prisluhniti oboževalci Sisters ali Tiammat, saj se tukaj jasno sliši stil 90-ih in najde nekaj, česar verjetno že dolgo niste slišali na tak način. Več tako, vsaj meni se je zazdelo, da bi spet poslušal starejše plošče...
Tracklist:
- Defektor
- Rdeče sonce
- Gates
- Nero
- Naj živi noč
- Izgubljena žrtev
- Vi
- Po srcu
- Ljubezen v črnem
- Brez neba
[rwp-review id=»0″]