Definicija Wikipedije se glasi: "estet - oseba, ki se navdušeno posveča likovni umetnosti in manj vsakdanjiku." To bendu dobro pristaja «Estetski duh«, saj se osredotoča na nemško-turškega pevca Timurja Karakusa, ki mu je zelo pomembna estetika, kar se odraža v zvokih, petju in predvsem v besedilih. Na njenem novem albumu "Wehe!" esteti naredijo še en korak v smeri gotike, a ne zvenijo manj, ampak bolj pop kot prej. Kljub temu ima glasba še vedno več opraviti z Rammsteinom kot z Unheiligom. Torej gotski rock pop, s trdimi in sterilnimi riffi, violino in elektronskimi zvoki. to itd ledolomilec- in frontman Megaherz "Alexx" Wesselsky je sodeloval pri ustvarjanju naslova, seveda dobro sodi v sliko.
«Estetski duh» je občutljiv goth rock z nemškimi besedili in moderno pop privlačnostjo, oplemeniten s številnimi raznolikimi elektro elementi. Besedila skupine govorijo o človeku in o hitrih čustvenih vzponih in padcih, ki jih doživlja vsak od nas. Leta 2006 je v Münchnu rojeni Timur Karakus ustanovil svojo šestčlansko skupino Schöngeist. V redu, šest "moških" ni čisto prav, Henny Becker zaseda mesto violine/klaviature in ji nedvomno primanjkuje moških lastnosti. Kot Bavarcu z migrantskim ozadjem (njegovi starši prihajajo iz Istanbula) je bila za Timurja ena stvar najpomembnejša. Želel je ustvariti, kar se je zdelo skoraj nemogoče, in končno združiti Orient in Okcident, pa čeprav samo glasbeno. Ne deluje? Zelo dobro, saj zvoki niso tako čudni in njegova prejšnja studijska albuma "Liebeskrieger" (2009) in "Keine Zeit" (2011) to spretno dokazujeta. Novi album z naslovom «Wehe!» je popolna himna za tiste, ki so v boju s samim seboj in naklonjenostjo do drugega. "Vsak od nas je to že doživel," opisuje pevec Timur Karakus. "Kar ostaja, so obupano upanje in puste sanje, ki jim vsi z veseljem sledijo." "Gorje!" je posvečena vsem nedosegljivim, zavrženim, izgubljenim in prepovedanim ljubeznim in trpljenju tega sveta – in je tako melanholični hommage ljubezni sami.
Gothic Rock Band Schöngeist s tretjo ploščo Wehe predstavlja eleganten, močan in popolnoma nemški album. Danes je veliko goth rockerjev z brutalnim odnosom, kot sta ASP oz ledolomilec. Nekoliko bolj sproščena drža vedno dobro oblečenega Timurja in njegovega benda, tako na plošči kot na odru v živo, je osupljiv kontrast. Lirično se album osredotoča na medčloveško, konflikte v odnosih, upanju, sanjah in žalosti – "melanholični poklon ljubezni sami". Na nek način, v nasprotju z definicijo, se estet ukvarja z vsakdanjikom. Tudi v grozeče zvenečem "Joj!" Mimogrede, Karakus poje o ljubezni – v tem primeru zaničevani. Timurjev dolgoletni spremljevalec Alex Wesselsky je besedilno in glasbeno prispeval k razvojni fazi. Kakorkoli že, naslov istoimenskega albuma nazorno pove, na kakšno glasbeno popotovanje se tu podaja estet. Na začetku zazveni violina, ki bi lahko prav tako pripravila na uživanje v klasičnem albumu. A šele malo kasneje so se vsule trde kitarske salve. V naslednjem komadu je jasno čutiti vplive ledolomilec Frontman Wesselsky. »Tief« je rock pesem z elektronskimi vplivi. Vokalno se Timur včasih spremeni v hripav, mučen glas. Vsebinsko naj bi nekdo očitno pretresel "Kako pogosto si želiš pasti?" ali le kako globoko?
SCHÖNGEIST - sam skupaj
Po tem »Wieder« že na začetku vsebuje industrialne zvoke, a ostaja v rockerski preobleki z uporabo kitare, basa in bobnov. Tudi tu glasbeni estet Karakus izbere tršo vokalno hojo. Spretno preigrava med mehkimi in insinuirajočimi, vse do hripavih in jeznih pasaž. Človek bi rad občutil določeno jezo. "Together Alone" izžareva podobno osnovno razpoloženje kot njegov predhodnik in ima vsekakor potencial privlačne melodije. Tukaj se razpravlja o dolgo izgubljenem prijateljstvu. Skoraj vsakdo se lahko poistoveti z občutki, ki se tukaj prenašajo zvočno. "Pozabimo, da ne zahtevamo preveč", resnične besede, ki so zelo jedrnato inscenirane. »Sem za« nas spet razvaja s toplim, mehkim glasom. »Es Count The Seconds« pohiti takoj, vendar petje ostane mehko in umirjeno do zelo hitre pesmi. Ali nismo vsi tihi ljudje, ki jih je treba potisniti? Ta pesem to zelo jasno pove. Pravkar pridobljeni tempo se nadaljuje tudi v "Known Me". Zelo zabaven rock komad, v katerem prevladujejo kitara in bobni z udarnim refrenom. "Traumtanz" je poziv vsem tistim, ki obupajo nad življenjem. Dejanski zaključek albuma je zelo močna pesem "Lebe". Ta pesem te pretrese in te prosi, da živiš in narediš nekaj iz svojega obstoja. Briljanten konec, a ne povsem, zaključek je interpretacija klasike Nicka Cavea "Where The Wild Roses Grow".
Leto 2013 bi moralo biti absolutno uspešno leto za München. Najprej so podpisali založbo z založbo Oblivion/SPV in sedaj, 30. avgusta 2013, je album «Wehe!» zdaj že tretja publikacija v hiši. Vsestransko uspešen alternativni rock album, ki te premami, da bi ga večkrat poslušal. Trden nemški rock z določeno težo, čutnostjo in nekaj elektronskih podpisov. Na novem albumu Schöngeist uživajo v celotnem glasbenem spektru. Tudi po večkratnem poslušanju boste vedno našli nianse, ki ste jih prej spregledali in jih lahko znova odkrijete sami. To je verjetno tisto lepo pri tej vrsti glasbe. Ne posreduje se nobena splošno zavezujoča modrost, ampak občutki, razpoloženja in izkušnje. Predlagane so možne rešitve, vendar pustite dovolj prostora, da lahko vsak potegne svoje zaključke. V nekem trenutku sem naletel na rek: "Ko smo veseli, uživamo v glasbi, ko smo žalostni, razumemo besedilo". Za ta album tega ne moreš izraziti bolj primerno. Glasbeno so vse skladbe zelo privlačne in tu in tam ne moreš odreči kakšnemu pop značaju. Če si vzamete čas, boste v besedilih odkrili globino. Zelo obetaven bend, ki ga je treba spremljati! Če skupine še ne poznate, ledolomilec, Megaherz in Rammstein vendar je imel dobre izkušnje in se ne trudi z malo večjim pop vplivom, bi vsekakor moral poslušati.
Tracklist:
- Žal!
- Globoko!
- Ponovno
- Skupaj sama
- Sem za
- Štejejo sekunde
- Spoznaj me
- Sanjski ples
- V živo
- Kjer rastejo divje vrtnice
[rwp-review id=»0″]
Več za vas:
"Dravensove zgodbe iz kripte" že več kot 15 let navdušujejo z neokusno mešanico humorja, resnega novinarstva - za aktualne dogodke in neuravnoteženega poročanja v tiskovni politiki - in zombija, okrašenega z veliko umetnosti, zabave in punk rocka. Draven je svoj hobi spremenil v priljubljeno blagovno znamko, ki je ni mogoče uvrstiti.
Moj blog ni bil nikoli zasnovan za širjenje novic, kaj šele, da bi postal političen, toda glede na aktualne zadeve si preprosto ne morem pomagati, da ne bi tukaj zajemal informacij, ki so sicer cenzurirane na vseh drugih kanalih. Zavedam se, da se stran za oblikovanje marsikomu ne zdi "resna" v tem pogledu, vendar tega ne bom spreminjal, da bi ugodil "mainstreamu". Kdor je odprt za informacije, ki niso v skladu z državno zakonodajo, vidi vsebino in ne embalaže. V zadnjih 2 letih sem se dovolj trudil, da bi ljudem posredoval informacije, a sem hitro opazil, da nikoli ni pomembno, kako so "zapakirane", temveč kakšen je odnos druge osebe do njih. Nočem nikomur liti med v usta, da bi na kakršen koli način izpolnil pričakovanja, zato bom obdržal ta dizajn, ker upam, da bom na neki točki lahko prenehal s temi političnimi izjavami, ker ni moj cilj nadaljevati tako za vedno 
Vsakemu prepuščam, kako se bo s tem spopadel. Vabljeni, da kopirate in distribuirate vsebino, moj blog je bil vedno pod Licenca WTFPL.
Težko opišem, kaj pravzaprav počnem tukaj, DravensTales je v preteklih letih postal kulturni blog, glasbeni blog, šok blog, tehnološki blog, grozljiv blog, zabavni blog, blog o najdenih predmetih v spletu, o bizarnem internetu, blogu smeti, umetniškem blogu, grelniku vode, blogu zeitgeist , Odstrani blog in zagrabi torbo. Vse, kar je prav ... - pa vendar ne. Glavni poudarek bloga je sodobna umetnost v najširšem pomenu besede.
Za zagotovitev delovanja strani vabljeni na Donirajte s kreditno kartico, Paypal, Google Pay, Apple Pay ali direktno bremenitvijo/bančnim računom. Najlepša hvala vsem bralcem in podpornikom tega bloga!
