V 80-ih in zgodnjih 90-ih «Kruppovi» absolutni kult in z »Machineries Of Joy« in »Metal Machine Music« so postavili mejnike. Po tem so se vedno bolj odmikali od elektronskega zvoka in skušali začeti novo pot z večjo uporabo kitare. Od preloma tisočletja ni bil izdan noben drug album. Zdaj se zasedba, ki so jo imenovali electro, EBM, industrial, crossover in celo metal in je klasika v zgodovini elektronske glasbe, vrača z novim albumom. Kot da to ni dovolj presenečenje, je ta naslovljena "The Machinists Of Joy", kar vzbuja upanje. Nikoli pa si ne bi upal predstavljati, kaj pravzaprav ponuja prvi studijski album tega tisočletja. Po nekaj letih vzdrževalnih del je skupina okrog pevca Jürgena Englerja ponovno odprla vrata svoje tovarne, pobrisala in namazala stroje in nov prototip, "The Machinist of Joy", zapelje s tekočega traku. "The Krupps" so industrijska elektro ustanova od zgodnjih 80-ih. Od takrat so Düsseldorfci posneli revolucionarne albume in osupljive spremembe v stilu. Kako zveni skupina v letu 2013?
S svojim prvim albumom v tem tisočletju, »Die Krupps« se potegnejo iz babičine škatle za oblačila in zbijejo prah s strojev. "The Machinists Of Joy" meče svoje elektronske sence, kar pomeni, da ime pove vse in ta program je elektro-noseč. Kdor je bil v 80. letih razvajen poslušalec in poznavalec elektronske glasbe, na novem albumu ne bo našel le svoje znane in št. 10 Billboardova uspešnica iz leta 1989 »Machineries of Joy« po imenu, a tudi glasbeno in besedilno so pridni tovarniški fantje ostali zvesti sami sebi. Že naslov albuma daje vodilo in sporoča, da je spet elektronika in ne kitara, ki prevladuje v zvoku Krupps. Kljub temu so odločni riffi kitarista Marcela Zürcherja namensko umeščeni v pesmi.
Začetek "A Look Back in Anger" ponuja čudovito intenzivne in hitre beate v kombinaciji z drznimi kitarami, tako da se dejansko spomnite na najuspešnejše čase skupine. Tukaj se spet ponuja popolna crossover simbioza EBM in Metal, pri čemer ima prvi tukaj očitno prednost. Namesto preobremenjenega, elektronskega glasbenega dela Kruppsov mojster Jürgen Engler postreže z okusno fuzijo dveh čustveno nabitih glasbenih stilov. Naslednji komad »Schmutzfabrik« je tako glasbeno kot besedilno tako zelo EBM, da bolj kot ne more biti. Trdi, hitri udarci, prefinjeni zvoki sekvencerja, ciljani zvoki "kladiva na nakovalu" in jekleno trdi, hladni vokali. Temu se reče strojna glasba! Die Krupps na novem albumu predstavljajo lirično dovršeno delo, glasbeno bolj zaokroženo in privlačnejšo. Electro-Express še naprej pridobiva na zagonu in hladno, dihajoče petje se sreča s stakato podobnimi sintetičnimi ritmi. Utrip kitare in »jeklenega telefona« ostaja elektronik, izstopa in še tako plesno sramežljivega poslušalca požene za deske, da trdo dela in se preda ritmu.
Od pesmi "Risk Factor" dalje, elektro zvok Kruppsov, ki je prevladoval v njihovih zgodnjih letih, prevladuje nad zvokom in oboževalci zgodnjih let benda bodo tega zelo veseli. Tisti, ki so se z glasbo düsseldorfske zasedbe spopadli šele kasneje, bodo morda zdaj malce zadržani. Z "Robo Sapien" se glasbeniki malo pomirjajo, nato pa obrnejo elektro stikalo do konca. Najpozneje na tej točki začne album postajati težko prebavljiv za pozne oboževalce skupine, pravi oboževalci Kruppa bodo navdušeni. Ljubite ali sovražite! Faktor privlačne melodije je izjemno visok pri skladbi »The Machinist of Joy«, najboljši istoimenski skladbi na albumu, in zahvaljujoč udarnim ritmom vam po hrbtu požene srh sreče. Še en hit za klube in poslastica za vse ljubitelje trde elektronske glasbe. V pesmih »Die Krupps« so nezaupljivi do vojne in industrijskih strojev (»Nazis on Speed«, »Dirt Factory«), vse večje dehumanizacije (»Robo Sapien«) ali razmer v njihovi domovini (»In the Wrong Country«) – vendar so polni veselja tudi pri delu (»Machinist of Joy«, »Part of the Machine«) in ko so skupaj (»Ice Cold Angel«, »Industry Girl«). Edina pomanjkljivost, ker se želijo odpreti širšemu spektru poslušalcev, je, da obstaja tveganje, da bo zagrizene ljubitelje elektronike malo bolj spominjalo na običajno pop glasbo kot na čisti elektro.
Tudi če se »The Krupps« včasih nahajajo na temnopolti sceni, še vedno govorijo svoj jezik in imajo širok krog poslušalcev zaradi svoje dolge zgodovine in številnih glasbenih faz, skozi katere so šli – celoten spekter je na voljo na novem snemanje. Tukaj so pesmi, ki niso primerne samo za industrijsko plesišče, ampak tudi za zabave podjetij in protestne marše, na barikadah in v tovarniških menzah, kjer so »Kraftwerk« peli iz neonskih luči in manekeni »Die Krupps« iz dirt factory in angels Steel ter v nemščini in deloma angleščini. Bistvo Kruppov bi lahko opisali takole: strojna glasba, trda, plesna, delno epska, začinjena s ciljanimi kitarskimi napadi in večnim zabijanjem »štalofona«, povezana s sodobnimi kritičnimi besedili, ki samozavestno izstopajo iz množice tistega, kar Na žalost je to dandanes običajno. Ko pogledaš »The Machinists of Joy«, dobiš vtis, da je skupina močnejša kot kadarkoli prej, saj so vse skladbe na visokem standardu. Delo je prijetno dinamično, proizvedeno na sodoben način, vendar ne zveni tako čisto kot mnoge ponovne izdaje preteklosti. Vsakdo, ki mu je bil včasih všeč »Die Krupps«, mora imeti ta album, vsakdo, ki ima vseeno rad EBM!
Tracklist:
- Pogled nazaj v jezi
- tovarna umazanije
- dejavnik tveganja
- Robo Sapien
- Strojnik veselja
- Essenbeck
- V napačni državi
- Del stroja
- Ledeno hladen angel
- nocebo
- V senci prstanov
- BONUS: Nacisti na hitrosti
- BONUS: Dekle iz industrije
[rwp-review id=»0″]